CASE STUDY: SEO povratne povezave (backlinki) v Sloveniji

TL;DR: skupaj 15 omemb blagovne znamke in 8 povratnih povezav za 150 €. To za vas naredi Mesarec.

Pridobivanje povratnih povezav je področje, na katerem so podjetja najbolj bosa. Ta del optimizacije za iskalnike je najbolj nepredstavljiv in nerazumljiv naročnikom in na koncu ostanemo brez povratnih povezav, ker se z njimi ne ukvarja nihče. Vsebinsko optimizacijo že uredimo, priprava novih vsebin je sploh najbolj enostavna, za tehnično optimizacijo nekomu plačamo, povratne povezave pa so kost v grlu.

Kako povratne povezave pripravljajo drugi

Tako je pridobivanje povratnih povezav prepuščeno agencijam za SEO, pri katerih pa preredko (in razlogi za to so na več straneh in nivojih) preseže raven PBN ali nakup PR na tipičnih medijih.

PBN ali Private Blog Network je način pridobivanja povratnih povezav, kjer podjetje vzdržuje svojo mrežo spletnih strani, na katerih objavlja prispevke. Podjetje ima torej 5, 15, 25, 150 strani in na njih pridobiva povratne povezave. Da bi svojo mrežo povečala, se podjetja dogovorijo za izmenjavo člankov z drugimi in tako na koncu skoraj ni pomembno, kdo se za vas ukvarja s SEO, vaše povratne povezave bodo prišle iz bazena 100–200 domen, ki jih vsi uporabljajo. Na koncu bodo tako vaše povratne povezave enake tistim od konkurence.

Na drugi strani so nekatere (redke) agencije stopile korak naprej in za povratne povezave ponujajo strategijo zakupa objav PR. Super, deluje odlično, težava je v tem, da zakupijo vedno ene in iste portale. Žurnal, 24ur, rtvslo, Finance ipd. Kar je super, res je, to so spletne strani, ki imajo največjo avtoriteto, ampak spet – več kot 20 jih ne gre našteti.

Vse to je pomembno, ker je najbolj ključno merilo pri pridobivanju povratnih povezav število različnih domen, s katerih prejmete povratne povezave. Povezave z vedno istih PBN ali PR pa tega merila pač ne izpolnjujejo.

Kaj sem naredil v konkretnem primeru

No, pa si oglejmo, kako se Mesarec loti pridobivanja povratnih povezav. V konkretnem primeru je bila ideja priti v medije. Povratne povezave ali omembe spletne strani je treba pridobiti tako, da mediji sami spišejo vsebino in jo objavijo na svojih spletnih straneh, ne da bi jim za to plačali (da o tem, da Google prepoveduje plačevanje za povezave, sploh ne govorimo).

Ciljna spletna stran je spletna trgovina z izdelki za odrasle. Seks šop pač. Vertikala, v kateri je še težje pridobiti povratne povezave, saj se jih bolj ali manj vsi izogibajo ali pa je treba zanje plačevati.

Koraki, ki jih lahko posnemate tudi vi

1. Pridobi unikatne podatke

Pripraviti moramo vsebino, ki je dovolj edinstvena, zanimiva in »varna«, da jo bodo povzeli tudi mediji. Koronavirus je super, ker o njem vsi pišejo, čeprav so ga že naveličani. Morda lahko poskusimo povezati ljubezen, seks, koronavirus in (po pomoti) valentinovo. Sliši se kot zanimiva vsebina.

Unikatne podatke lahko pridobimo na različne načine, najenostavneje pa z anketo. Pripravil sem pristajalno stran z anketnim vprašalnikom in razširil glas o njej. Poslal sem jo naslovnikom v adremi, objavil v primernih skupinah na FB in vklopil oglaševanje. Da so ljudje raje odgovarjali na precej dolg vprašalnik, sem pripravil tudi nagradno igro.

Za pribl. 150 EUR oglaševanja smo iz vseh zgoraj omenjenih virov pridobili 150 odgovorov na vprašalnik. Ja, vem, da to ni dovolj, ampak za ta primer bo moralo zadostovati. Če bi potrebovali večji vzorec, bi verjetno želeli pridobiti 500 odgovorov. Bi pač še malo dlje plačevali oglaševanje. Ampak zame je bilo dovolj.

2. Analiziraj vsebino

Ko sem se vpisoval na fakulteto, sem skoraj končal na družboslovni informatiki, pa so me v svetovalni službi na srečo opozorili, da se tam pretirano podrobno ukvarjajo s statistiko. Zato sem izbral teoretsko analitsko politologijo, ker se že na daleč sliši, da tukaj pa res ni računanja. No, malo sem se zmotil, dve leti statistike sem moral oddelati. Več noči sem se zaklinjal, da programa SPSS pa za delo res nikoli ne bom potreboval, ampak saj veste, kako je z zarečenim kruhom.

Sedaj moramo analizirati rezultate. Prvi korak je njihova obdelava in predelava, vnos ničel za prazne vrednosti in še vse ostalo, kar smo se naučili pri Statistiki 1. Drugi korak je vsebinska obdelava podatkov, da ugotovimo, kaj se da iz njih razbrati.

Nadaljnji koraki so odvisni od tega, kako bomo vsebino predstavili in kaj nameravamo z njo narediti. Jaz v tej fazi izrišem grafe za vse odgovore, odgovore prav tako opremim s kratkimi komentarji. Ampak to še ni zgodba. To je dolgočasna analiza grafov.

Da bi naša zgodba dobila več mesa, se nam splača pripraviti grafe s komentarji. Bralci jih namreč radi analizirajo, mediji jih radi objavijo, da bi nadgradili zgodbe, in vsi smo zadovoljni.

3. Pripravi zgodbo

To je najtežji del postopka. Iz podatkov je potrebno zgraditi zgodbo. Ker mediji namreč objavljajo in pišejo zgodbe in ne podatkov. Pravi mediji potrebujejo prave zgodbe. Oglejmo si dva primera, ki sta se izkazala za izjemno uspešna:

Podatki: Število oglasov za delo, ki zahtevajo znanje različnih jezikov
Zgodba: V Sloveniji se ljudje učijo en jezik, delodajalci pa od delavcev zahtevajo drugega

Podatki: V času koronavirusa so ljudje manj seksali
Zgodba: 30 % ljudi je kršilo koronavirusne omejitve glede spolnih odnosov

Tukaj je najpomembnejša lekcija, da moramo pripraviti zgodbo in jo tudi spisati. Napisati moramo torej celoten članek, vključno z naslovom, izpostavitvijo in slikami, skratka vsem, kar spada zraven. Seveda ne smemo pozabiti vključiti povratnih povezav na našo stran.

Pri povratnih povezavah lahko opravite vso potrebno delo ali pa tvegate z omejenim obsegom. Dodate lahko povezavo samo na produktno stran, na produktno in na vsebinsko stran, lahko pa dodate zgolj povratno povezavo na vsebinsko stran. Vsebinsko stran običajno pripravim tako, da enostavno objavim daljši članek z grafi in ostalimi pritiklinami. Takšna strategija veliko pogosteje prinese rezultate, saj ljudje precej radi citirajo vir. Pri produktnih straneh je povezav manj, so pa seveda boljše. The gamble is yours.

Sedaj pošljemo članek vsem medijem. Tudi tukaj obstaja osnovna in napredna opcija.

  1. Pošlješ sporočilo na [email protected] za vse medije, ki se jih spomniš. Verjetnost, da nekaj objavijo, je precej majhna.
  2. Poiščeš relevantne novinarke in novinarje, ki so že pisali o podobni temi, nato izbrskaš njihove elektronske naslove. Ta način že terja več časa, ampak prinese mnogo boljše rezultate. Prav tako sporočila nasloviš tudi na naslove »info«, ker zakaj pa ne, osnove je treba pokrit.
  3. Pripraviš 2. točko in poiščeš še vse spletne medije, ki obstajajo v Sloveniji. A veš, ker 24 ur, rtvslo, Mladina, Žurnal, Info TV in Finance ne predstavljajo izčrpnega seznama . Predvsem pa – iščeš tiste, ki ti bodo dali povratno povezavo, ne tistih, ki imajo največji doseg. In naključni mediji, za katere še nisi slišal, imajo domenske avtoritete 40 in več, tako da se zagotovo splača potruditi zanje.

4. Kontaktiraj

Tukaj najpogosteje pogrnemo. Kolega, ki ima prevajalsko agencijo in mu težim, naj aktivira vsaj Adwords, če že ne dela SEO, pravi, da ničesar ne potrebuje, ker samo dvigne telefon, pa se vse zmeni. Ker njegova konkurenca pač ne kliče, ker tega nihče več ne dela.

Lekcija, dvigni telefon. To je tisto, kar uporabljaš za klicanje ateja pa mame.

Ampak res, če pošlješ mail novinarju, boš samo še eden v gori sporočil, ki jih dobijo novinarji na dan. Če se potrudiš in ga vsaj dregneš na socialnih omrežjih, bo to že velik korak.

Če se potrudiš pa ga vsaj pingneš na socialnih omrežjih, bo to že veliko.

Ampak če želiš res zmagati, ga moraš poklicati ali pa poklicat vsaj v redakcijo in poskusiti kaj dogovoriti. Običajno je težko dobiti telefonske številke novinarjev, razen če si oseba iz PR-sfere, ampak vsaj poskusi. S klicem se izpostaviš. Postaneš zrnje, ne plev.

In če tukaj delaš dovolj dobro, boš res zmagal/-a.

5. Zateži za povratno povezavo

Še vedno ne vem, zakaj, ampak marsikateri medij bo umaknil povratno povezavo. Sploh pri vsebinah, kjer v resnici obstaja vir s pristajalno stranjo, ki hoče biti citiran. Ampak ne, povratna povezava se pogosto izbriše.

Ko objavijo članek, morate imeti tako ali tako vzpostavljeno sledenje, da ugotovite, kdo vas je objavil. To lahko storite ročno v Googlu ali pa objave spremljate samodejno z orodje SemRush ali podobnim. Mediji vam ne bodo (ali pa bodo to storili redko) sporočali, da so nekaj objavili.

Po objavi poiščite odgovornega novinarja ali novinarko, mu oz. ji pošljite sporočilo, če bi lahko dodal/-a povezavo na vašo spletno stran.

6. Zmagaj.

Jaz sem.

15 objav v medijih, 8 povratnih povezav. Cena na povratno povezavo je torej 18,75 EUR.

Izračun je malček nepošten, ker nisem štel svojega dela. Pri 10 urah po 50 EUR in strošku oglaševanja je skupna naložba na povratno povezavo še vedno 81 EUR, kar je precej manj, kot boste običajno plačali za PR v teh medijih.

ROI? Pojma nimam. Seveda pa se to vedno pozna na rangiranju v SEO. Ker v SEO je pač težko meriti ROI.

Epilog

Cilj mojega pisanja ni, da bi se prodal, ampak da se zabavam ob pripravi besedil. Nimam posebnih povezav z mediji in ne morem zagotoviti, da bodo v njih objavljene vaše vsebine. Tega ne zmore nihče ali bolje rečeno, te moči ne bi smel imeti nihče. Ker mediji morajo biti neodvisni ter objavljati le dobre zgodbe.

Ne gre torej za to, da bi želeli medije naplahtati, naj objavijo nekaj o vas. Veliko pametneje je pripraviti tako zelo dobro zgodbo, da se njeni objavi ne bodo mogli izogniti.

Tole bi še moral prebrati:

1 thought on “CASE STUDY: SEO povratne povezave (backlinki) v Sloveniji”

Leave a Comment

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.