MSM kje so vaši viri?

Ko sem bil majhen, sem želel biti novinar. Pravzaprav sem se še takrat, ko sem se vpisoval na FDV (seveda, kot da obstaja kakšna druga možnost), odločal med novinarstvom in teoretsko-analitsko politologijo (mhm, res odlična izbira). Odločitev je bila težka, vendar po mojem mnenju pravilna, saj bi moja introvertiranost vedno ovirala mojo pot do Pulitzerja.

Tekom procesa visokošolskega izobraževanje sem izvedel za nekaj zabavnih predmetov, ki so jih tam poučevali, med njimi Vejica (očitno tega predmeta sam nisem poslušal) in Osnove znanstvenega pisanja (če vas zanima, tukaj je knjiga, ki jo uporabljajo pri tem predmetu: https://www.fdv.uni-lj.si/docs/default-source/dodiplomski-studij-1-stopnje/navodila-za-pisanje-in-oblikovanje-strokovno-znanstvenih-del-fdv_2017.pdf). Tudi tega predmeta očitno nisem poslušal, glede na to, da sem na polovici diplome pogruntal, da popolnoma narobe citiram in sem moral popravljati vse vire za nazaj.

V času obiskovanja fakultete in še mnogo let kasneje sem se veliko ukvarjal s tem, kako mlade (in včasih malo manj mlade) naučiti kritičnega razmišljanja, pretresavanja argumentov in javnega nastopanja. In eno izmed glavnega, kar smo vedno poudarjali (pa še vedno veliko premalo), je bilo citiranje virov. Ne, samo »našli smo na spletu« ali pa »tako so rekli na NASI” pač ni pravilen pristop k citiranju virov, pa tudi če si osnovnošolec.

Kajti, glavni način preverjanja, ali je to, kar je rekla nasprotna stran, je bil vedno »preveri, kdo je to rekel in ali je to res«. Torej preveri njihove vire. Če so viri slabo citirani, so argumenti še manj tehtni in jih je še lažje ovreči. In Pika. . .

Kako MSM mediji citirajo članke

Ko prebiram slovenske medije, dobim vtis, kot da sodelujem na osnovnošolskem debatnem turnirju (z vsem spoštovanjem do osnovnošolskih debaterk in debaterjev), kjer se brez podlage pogovarjajo o tem, kaj menijo eni in kaj drugi. Oglejmo si primer članka na RTVSLO, kjer jim res delno uspe navesti kakšen vir, delno pa povzemajo tako, da popolnoma onemogočijo vsako preverjanje in nadaljnje branje.

Delovanje omrežja 5G na frekvenci med 3,7 in 3,98 GHz (C-Band) bi lahko po trditvah letalskih družb vplivalo na občutljivo elektroniko, ki deluje na frekvencah med 4,2 in 4,4 GHz, poroča techradar.com.

J. R., Ameriške letalske družbe svarijo pred motnjami ob zagonu omrežja 5G, https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/ameriske-letalske-druzbe-svarijo-pred-motnjami-ob-zagonu-omrezja-5g/609082, dostopano 24.01.2022

V zgornjem povzetku se sicer nanašajo na spletni medij, vendar ne povedo ne članka, v katerem so to našli, ne avtorja ali avtorice niti dneva objave. Poponoma nemogoče je preveriti, ali je techradar.com to res napisal in kdo je to napisal, zato je nemogoče nadaljevati raziskovanje.

V istem članku nadaljujejo na enak način

Letalska industrija je na te trditve na začetku leta odgovorila, da so druge države, kot je Kanada, uvedle prilagoditve delovanja 5G, kot je denimo nižja raven moči v bližini letališč.

J. R., Ameriške letalske družbe svarijo pred motnjami ob zagonu omrežja 5G, https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/ameriske-letalske-druzbe-svarijo-pred-motnjami-ob-zagonu-omrezja-5g/609082, dostopano 24.01.2022

Takšno citiranje, kot ga delajo na RTVSLO na FDVju že v referatu zavrnejo, kaj šele, da bi te pustili kamorkoli blizu česarkoli.

In tega seveda ne dela samo RTVSLO, ampak tudi drugi mediji, recimo N1 v članku ZDA: 5G in letala – vse, kar vemo o tem

V združenju Airlines for America so v sredini izjavi dejali, da “zaradi dogovorov, ki jih je Bela hiša včeraj dosegla z AT&T in Verizon (za odložitev uvedbe 5G na večjih letališčih), na tisoče letal varno vzleta in pristaja na letališčih države”.

CNN, 5G in letala – vse, kar vemo o tem, https://n1info.si/novice/svet/zda-5g-in-letala-vse-kar-vemo-o-tem/, dostopano 24.01.2022 (in še to, vir tega članka je v resnici CNN, kar pomeni, da bi moral po vseh pravilih poiskati originalen članek in citirati tistega, pa ga ne morem 🙁

Oglejmo si, kako citirajo alternativni mediji

V zadnjem času se precej ukvarjam s tem, kaj in kako rangira v Googlu z vidika ključnih besed, ki jih uporabljajo proticepilci in njim podobni prismuknjenci, in s tem se bo ubadal moj naslednji prispevek.

Če pogledamo prvi članek v Googlu na ključno besedo nuremberg 2 sojenje, vidimo da so se pri resnično potrudili z navajanjem virov. Sicer res v besedilu samem res ne citirajo nič bolje kot pri RTVSLO, vendar je na koncu članka dolg seznam virov.

Anja Horvat Jeromel, V teku sodni proces zločincem proti človeštvu v aktualni svetovni prevari, https://www.ekologicen.si/v-teku-novi-nurnberski-proces-2021-zlocincem-proti-clovestvu-v-aktualni-svetovni-prevari/, dostopano 24.01.2022

Res je seveda, da ni čisto vsak članek opremljen s tako veliko viri, marsikateri pa je. In za to obstajata dobra razloga: prvič, ker želijo, da si bralci ogledajo druge vire, in drugič, ker želijo, da se človek izgubi v neskončnosti spleta in tam poišče še kako drugo idejo, ki so jo stuhtali samo oni, preostanek sveta pa ne.

Najpomembneje pri tem pa je, da zelo pogosto, ko klikneš posamezen vir, v njem sploh ne piše tisto, kar trdijo. Ali pa je popolnoma jasno, da je to članek, ki ima neke druge težave, ampak avtorji alternativnih virov se zavedajo, da virov nihče ne bere, pomembno je le, da so navedeni. In na takšen način veliko učinkoviteje zavajajo.

Zakaj je to vse pomembno

Živimo v času, ko so vera v horoskope, akupunkturo in hujšanje z luno postali izjemnega pomena. Iz teh malih alternativnih teorij in možnosti samostojnega razmišljanja, odprtosti za druge možnosti in samostojnega raziskovanja je nastala katastrofa svetovnih razsežnosti.

Kar naenkrat je to, da je nekje nekdo nekaj napisal o tem, da je nekje nekdo dvakrat zakašljal po prejetem cepivu, postala smrtna obsodba za ljudi, ki tem pač verjamejo. In naenkrat so postali mediji tisti, ki jih dajejo na tnalo, ker poročajo o napačnih informacijah. In res je težko nekomu naložiti, naj preveri vire alternativnih in jih primerja z viri resnih medijev, ker v najslabšem primeru oboji nalogo navajanja virov opravilo precej slabo, MSM pogosto celo še slabše.

MSM (in z namenom uporabljam poimenovanje, ki ga uporabljajo anti.ce.pilci, da bodo vedeli, da tudi jaz razumem njihove skrivnosti) imajo to prednost, da so njihovi viri res relevantni in da v njih res piše, kar trdijo. Zato bi se morali še bolj hvaliti z njimi, ne pa jih skrivati in popolnoma zakrivati.

In povsem razumem, da novinarski članki niso akademski članki in da zato ne zahtevajo izpolnjevanja standarda citiranja po harvardskem sistemu. Ampak vsaj povezavo do strani ali pa datum, polno ime in priimek ali navedbo organizacije bi morali vsebovati. Da lahko najdemo vir.

Naši mediji pa delajo ravno nasprotno, izogibajo se zagotavljanju povratnih povezav. Ko sem delal PR kampanje z namenom pridobivanja povratnih povezav (recimo tukaj), smo seveda poklicali novinarje in jih prosili za povezavo na našo spletno stran, pa so nam povedali: »Mi pa tega ne počnemo,« (citiram po spominu). Podobno je bilo tudi, ko sem bil vir za citate za članek za Delo in sem preverjal pri novinarki, ki me je prosila za citat, njen odgovor pa je bil enak.

Pomanjkanje povezav je tako »a feature,, not a bug«.

Ali lahko to spremenimo in tako naredimo svet malo bolj skeptičen in malo manj resni.ca?

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Priporočeno

Ne zamudite novosti

Si se naučil/a kaj novega?
Če ja, mi dovoli, da ti pošljem naslednji članek kar na e-mail.